sreda, 27. februar 2008
torek, 26. februar 2008
No, tisto Valentinovo se je tako končalo, da sem jaz celo noč bruhala in driskala. Celotna procedura + vročina se je nadaljevala še 5 dni. Sedaj sem končno na svoji prednosečniški teži, se vsaj s hujšanjem ne bom rabila ukvarjat.
Prejšnji teden sva ble s Špelo na počitnicah v Lj, jo se dedi čist scrkljal, saj jo je dvignil vsakič, ko je dvignila roke k njemu. Zdaj pa imam drenje doma, ker bi se gospodična nosila naokoli. Sem jo pa danes čist zmatrala, da je po kosilu kar v stolčku zaspala. Men ni blo nč jasno. Sem jo pol na puzle položla, pa se ni zbudila, pol sem jo oblekla za ven, pa se tud ni zbudla. Svašta!
Drugače Špela raste, čeblja, se ziba na vseh štirih, dviga na prstke, tko da zgleda ko ena piramida. Me prav zanima, kdaj bo začela plazit. Pol bom pa sam gledala kam je splezala.
četrtek, 14. februar 2008
Pa je skoraj teden mimo. Danes je Valentinovo, mi je dragi že poslal poljubčke po SMS-u! Zvečer si bova nekaj pripravila za jest (nekaj posebnega), sva včeraj imela idejo da bi si naredla tortilje. Bova videla.
Naša Špela je postala živa vrtavka. Samo da je na tleh se obrača, vrti, puza rikverc,...Svašta! Prav užitek jo je gledat, se prav nasmejiva zraven. Včeraj sva šle v parku na gugalnice, se je ful smejala, delala brrrr in seveda temu primerno pluvala zraven. Faca mala!
Naša Špela je postala živa vrtavka. Samo da je na tleh se obrača, vrti, puza rikverc,...Svašta! Prav užitek jo je gledat, se prav nasmejiva zraven. Včeraj sva šle v parku na gugalnice, se je ful smejala, delala brrrr in seveda temu primerno pluvala zraven. Faca mala!
nedelja, 10. februar 2008
...preživeli smo noč, kolikokrat sem vstala, sem pa kmalu nehala štet...Je tud dragi prevzel svojo dolžnost in je do 00 30 on prevzel malo. Pol pa vsake toliko jok, pa dojenje, pa spet jok...upam da se bo kmalu te nehalo. Čez dan je bla naša klepetulja kar živahna, veselo vadi položaj na vseh štirih in se pozibava sem ter tja. Okoli 11 smo šli na sprehod po parku, kako paše, jaz bi kar na piramido šla, ampak ni bilo primerno za malo. Smo se ustavli na kofetku, se mal posončkal pol pa na kosilo k P staršem. Seveda je Špela očarala vse po vrsti. V glavnem super dan, uživam ko smo vsi trije doma, da ne rabim noret kot da ne vem kje se me glava drži, da vsak nekaj postori. Da imava midva tistih 5 min ko se vsedeva na kavč, spijeva kavo, se malo pomeniva, dava lubčka. Sem pač večni romantik.
petek, 8. februar 2008
Špela je imela cel dan vročino, je bila čisto nerazpoznana. Ležala je kavču, zizala dudo, dremala in bila ful mirna. Popoldne sva ji dala svečko. Dan je potekal mirno. Izlet, ki smo ga planirali včeraj, je seveda odpadel. Mislim, da tudi jutri ne bomo šli. Upam , da Špela ne bo imela več vročine, da bomo šli vsaj malo na sončka.
Jutro...
Ne morem verjet! Danes ima moj dragi zadolžitev da za malo poskrbi in ta dva frajerja spita do 9 30!!!!! Medve nisva spali že celo večnost tako dolgo. Mala je danes ponoči malo več spala, upam da se ti naši zobki umirjajo. Mimogrede, imamo jih že 6 oz. 6 zdaj hiti na plano. Zdaj sem že pri obvezni kavici, pri prvi rundi se razume.
Ne morem verjet! Danes ima moj dragi zadolžitev da za malo poskrbi in ta dva frajerja spita do 9 30!!!!! Medve nisva spali že celo večnost tako dolgo. Mala je danes ponoči malo več spala, upam da se ti naši zobki umirjajo. Mimogrede, imamo jih že 6 oz. 6 zdaj hiti na plano. Zdaj sem že pri obvezni kavici, pri prvi rundi se razume.
četrtek, 7. februar 2008
Lep pozdrav!
Pa začnimo....
17.7.2007 se nama je življenje postavilo na glavo. V dobrem smisli seveda. Pridružila se nama je Špela. Njeno rojstvo je bilo res najlepši dogodek v mojem življenju. Temu je seveda pripomoglo ugodje porodnišnice v Feldbachu. Ja, Špela se je rodila v Avstriji, hi hi , naša Avstrijka...
Pa začnimo....
17.7.2007 se nama je življenje postavilo na glavo. V dobrem smisli seveda. Pridružila se nama je Špela. Njeno rojstvo je bilo res najlepši dogodek v mojem življenju. Temu je seveda pripomoglo ugodje porodnišnice v Feldbachu. Ja, Špela se je rodila v Avstriji, hi hi , naša Avstrijka...
Bili smo sredi vročinskega vala, jaz sem pa že komaj čakala na odrešujoči dogodek. Celotna ekipa v Feldbachu je bila čudovita, zanimivo kako lahko en tim tako usklajeno funkcionira. Tega pri nas v Sloveniji še nisem videla, čeprav sem zdravstveni delavec. Po 5 dneh smo odšli domov, to je bilo Špelino prvo potovanje. Hvala Bogu je celo pot prespala, vsi smo bili presrečni, ko smo končno prišli domov.
Zdaj pa je naša mala stara skoraj 7 mesecev, manjka nam še 10 dni...
Je pravi mali vražiček. Smeje se od jutra do večera, obožuje gosto hrano, zadnje dva dni pa se že orača na vse strani, se postavlja na vse štiri, klepeta... Ja, postala je prava ženska klepetulja.
Jutri še kaj več napišem, ko pridemo iz izleta.
Naročite se na:
Objave (Atom)